Danes smo že ob
osmih zjutraj vstali, da smo ob uri zapustili dijaški dom v Vipavi in se končno
odpeljali proti Ljubljani. Žalostno se
je bilo posloviti, saj so nas v tem domu zelo lepo in vljudno sprejeli, še
posebno gospod Slavko Rebec, direktor dijaškega doma. Po zajtrku smo naložili
prtljago na avtobus in pričeli pot proti Bežigradu. Med potjo smo se dvakrat ustavili, najprej
smo obiskali Predjamski grad in kasneje Postojnsko jamo. V Predjamski grad smo
prišli po deveti uri. Prijazna vodička nam je pokazala grad in predstavila kako
so ljudje živeli v tistih časih, ko so grad gradili. Še posebno nam je omenila legendo
viteza Erazma, ki se je rad norčeval in prevaral avstroogrsko stražo. Po
vodenju in kar nekaj skupnih slik smo imeli prigrizek in potem nadaljevali pot.
Po približno petnajstih minutah smo se pripeljali do Postojnske jame in ob
obisku doživeli njeno lepoto. Padlo nam je v oči koliko turistov iz različnih
držav obiskuje ta naravni čudež. Zelo navdušeni smo bili, ko smo se usedli na
vlakec, ki nas je peljal dva kilometra skozi jamo. Vodič nam je pripovedal
fenomene, ki so se skozi milijonov let dogajali, da se je končno oblikovala
današnja čudovita Postojnska jama. Rada bi omenila, da je spodaj enakomerna
temperatura celo leto; med osem in devet stopin. Kot najlepše dvorane se
spominjava Špagetne, Rdeče in Bele dvorane. Vse tri imajo različne oblike in
celo barve stalagmit, stalagtit in stebrov. Predno bi šli nazaj na avtobus, smo
imeli kosilo in smo si malo ogledali spominčke, ki so jih tam prodajali.
Nadaljevali smo pot in končno prišli v Dijaški dom v Bežigradu, kjer so tudi
učenci in učenke iz Kanade. Medtem, ko smo se tuširali in pospravljali sobe, so
sorodniki nekaterih dijakov prišli na obisk in se z njimi pogovarjali. Po
večerji so nas voditelji presenetili z novico, da gremo na veselico. Odhiteli
smo na avtobus in šli v Šmarje Sap kjer je nastopal ansambel Modrijanov. Veselo
smo peli in zaplesali vsako polko, ki so zaigrali in se tudi slikali s pevcem. Po zabavni
izkušnji, smo zaključili dan z večerno molitev. Poslovili smo se od šoferke
Edite, ki je bila z nami zadnje tri dni.
Nadia in Boris.
No hay comentarios:
Publicar un comentario